4. februar – svetovni dan boja proti raku

Rak je kroničnabolezen, ki postaja v Sloveniji in v svetu vedno večji javnozdravstveni problem. Njegova pojavnost narašča. Tako v Sloveniji vsako leto na novo zboli več kot 14.000 ljudi, več kot polovico jih pozdravimo. Najpogostejšimi raki so: nemelanomski rak kože , prostate, pljuč, dojk in  debelega črevesa in danke (RDČD). V prihodnje lahko predvsem zaradi starajoče se populacije pričakujemo, da bo število na novo obolelih le še naraščalo.

 

Slovenija: pojavnost –  vsi raki

moški in ženske 1980 – 2015

Moški Ženski Oba spola
1980 2585 2629 5214
1985 2847 2709 5556
1990 3324 3184 6508
1995 3984 3771 7755
2000 4691 4469 9160
2005 5748 5421 11169
2010 7193 6180 13373
2015 7898 6499 14397

Vir: SLORA

 

 

Po podatkih Registra raka RS največ prebivalcev Slovenije zboli in umre za raki, ki so predvsem posledica slabega življenjskega sloga, predvsem kajenja, pretiranega pitja alkoholnih pijač, prekomernega hranjena in premalo telesne aktivnosti.

Zaradi nezdravega življenjskega sloga za rakom pogosteje zbolevajo in umirajo moški kot ženske, saj so večji porabniki alkohola, med njimi je več debelih in prekomerno hranjenih, prav tako je med njimi še vedno več kadilcev, kot med ženskami, čeprav tu skrbi trend naraščanja števila kadilk zlasti med mlajšo populacijo. Kot kažejo podatki, se moški slabše odzivajo tudi v presejani program za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki Svit. S čim bolj zdravim načinom življenja in opuščanjem zgoraj naštetih razvad lahko vsakdo močno zmanjša tveganje za nastanek številnih rakov, predvsem na debelem črevesu, pljučih, dojkah, glavi in vratu, maternici, jajčnikih, trebušni slinavki, požiralniku, ledvicah, jetrih in žolčniku).

 

Po podatkih Euro Health Barometer je Slovenija ena od treh evropskih držav, ki imajo na voljo tako Državni program za obvladovanje raka (DPOR), Nacionalni register raka, vse tri presejalne programe (DORA; ZORA; Svit), smernice za obravnavo rakov, multidisciplinarni pristop k zdravljenju in dostop do skoraj vseh registriranih bioloških zdravil vključno z imunoterapijo. Razvoj onkologije je neustavljiv in v prihodnje se obetajo še večje spremembe na boljše tako na področju terapije kot tudi diagnostike, ki bo z natančnejšimi metodami določanja lastnosti tumorjev omogočila tudi bolj individualizirano in bolniku prilagojeno zdravljenje z obstoječimi in novimi terapijami. Veliko obetajo tarčna zdravila in imunoterapija, ki že zdaj kaže, da bo močno vplivala na preživetje  rakov, tudi nekaterih od tistih, ki so bili do sedaj na samem dnu lestvice preživetij, denimo pljučni rak. Ta zdravila seveda ne morejo nadoknaditi znanih preventivnih ukrepov, v prvi vrsti opustitev za kadilske rake. Ta zdravila prav tako ne morejo nadoknaditi stanja, če rak odkrijemo v napredovalem stadiju, to pa lahko občutno izboljšamo z boljšo odzivnostjo v državne presejalne programe: SVIT, DORA in ZORA za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb. Dobrobiti programov, daljša preživetja in manj umrljivosti se kažejo, ko je odzivnost v presejalne programe ZORA in DORA vsaj 70-odstotna in SVIT vsaj 65-odstotna.

Deli naprej