Epidemija covid-19 pomembno vplivala na raka tudi v prvi polovici leta 2022 – skrbi predvsem manko novih primerov raka

V okviru sektorja Epidemiologija in register raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) prek spletne platforme onKOvid sprotno spremljajo vpliv epidemije covid-19 na obravnavo onkoloških bolnikov v Sloveniji. Zbrani podatki za obdobje 2020–julij 2022 kažejo, da je v vseh treh epidemičnih letih  — 2020, 2021 in prvi polovici leta 2022 — število novo postavljenih diagnoz značilno padlo v primerjavi z letom 2019. Padec v letu 2020 je bil za 6 %, v letu 2021 za 3 %, v prvi polovici leta 2022 pa za 8 %. Največji padec diagnoz je pri raku dojk in prostate (okoli 20 %), nekoliko manjši pa pri raku debelega črevesa in danke ter nemelanomskem kožnem raku (do 10 %). Največji padec je bil zaznan v starostni skupini 50–64 let, pri bolnikih, starejših od 80 let, pa so bile številke nad pričakovanji. Analiza podatkov o novih primerih raka po mesecih kaže, da je bil padec diagnoz največji (okoli 30 %) v prvem valu aprila 2020 ter v prvih mesecih 2022 (t. i. omikron val), okoli 15 %. Večje število novih diagnoz raka je bilo v poletnih mesecih, vendar s tem še vedno nismo nadoknadili manjka iz celotnega obdobja epidemije, prav tako pa pri tem ni upoštevan pričakovan letni trend rasti novih diagnoz raka, ki je 2 %. Napotitve na prvi pregled so bile v prvi polovici 2022 v porastu, napotitve na kontrolne onkološke preglede pa so še vedno v upadu.

Prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja Epidemiologije in registra raka na OI: »Pri vplivu epidemije covid-19 na raka nas skrbijo predvsem dolgoročne posledice, ki bi se lahko začele izražati šele v prihodnjih letih. Trenutno dostopni podatki sicer kažejo, da so bolniki prihajali do diagnoze z zamikom, vendar pa njihova bolezen ob diagnozi ni bila značilno bolj razširjena v primerjavi s prejšnjimi leti. Vseeno bomo tudi v bodoče budno spremljali morebitna poslabšanja preživetij slovenskih bolnikov z rakom, ki smo jih obravnavali med epidemijo. Kljub normalizaciji epidemičnih razmer v družbi nas lahko upravičeno skrbi, da je dostopnost do zdravstvenih storitev še vedno zmanjšana, čeprav smo verjetno ravno zaradi epidemije naredili korak naprej pri storitvah na daljavo.« Podatki Registra raka kažejo na različen učinek epidemije covid-19 v Sloveniji za različne vrste raka in na različnih ravneh poti oskrbe bolnika – verjetno gre za preplet vedenjskih sprememb posameznikov in sistemskih sprememb v organizaciji zdravstvenega varstva med epidemijo.

Tudi v letu 2022 padec novih primerov raka; vpliv epidemije različen glede na vrsto raka

Podatki glede števila novih bolnikov z rakom kažejo, da je v vseh treh epidemičnih letih, 2020, 2021 in prvi polovici leta 2022, v dveh največji centrih, kjer obravnavamo onkološke bolnike – na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v UKC Maribor –, število novo postavljenih diagnoz raka v bolnišnici značilno padlo. Padec v letu 2020 je bil za 6 %, v letu 2021 za 3 %, v prvi polovici leta 2022 pa za 8 %. Največji padec diagnoz smo opazovali pri raku dojk in prostate (okoli 20 %), nekoliko manjši pa pri raku debelega črevesa in danke ter ne-melanomskem kožnem raku (do 10 %). Pri malignem melanomu in limfomih je bil padec diagnoz prisoten le v letu 2020, v letu 2021 in 2022 pa so se številke vrnile na vrednosti iz leta 2019, kar vseeno pomeni, da manjka diagnoz iz leta 2020 še nismo nadoknadili. Le pri pljučnem raku smo v vseh treh letih, vključenih v analizo, opazovali porast primerov za okoli 10 % glede na leto 2019, kar bi morda lahko bila posledica prilagojenih poti sprejemanja onkoloških bolnikov zaradi zasedenosti določenih bolnišnic s covidnimi bolniki in posledične preusmeritve bolnikov z rakom v dve bolnišnici, vključeni v analizo. Porast odkritih primerov pljučnega raka bi lahko bil tudi posledica intenzivnejše slikovne diagnostike pri bolnikih s covid-19, ki prizadene isti organ, pljuča.

Največji vpliv na raka sta imela prvi val in omikron val

Padec diagnoz je bil največji v prvem valu (april 2020), in sicer okoli 30 %, v drugem valu (jesen in zima 2020, pomlad 2021) nekoliko manjši, okoli 10 %, padca v drugi polovici leta 2021 nismo zaznali, medtem ko je bil padec novih primerov ponovno v prvih mesecih 2022 (t. i. omikron val), okoli 15 %. Večje število novih diagnoz raka je bilo v poletnih mesecih, vendar s tem še vedno nismo nadoknadili manka iz celotnega obdobja epidemije. Prav tako pa pri tem ni upoštevan pričakovan letni trend rasti novih diagnoz raka, ki je 2 %.

Napotitve na prvi pregled v porastu, na kontrolne preglede še vedno v upadu

Podatki o izdanih napotnicah, ki jih vodi NIJZ, kažejo, da smo v prvem valu spomladi 2020 v Sloveniji na prve in kontrolne onkološke obravnave napotovali manj bolnikov kot povprečno pred izbruhom epidemije. V avgustu in septembru 2020 smo obravnavali več novih bolnikov kot leto prej, vendar so presežki manjši, kot so bili spomladanski primanjkljaji. V drugem in tudi tretjem valu epidemije spomladi 2021 je bilo število napotitev na prvi onkološki pregled na ravni pred epidemijo, od maja do oktobra 2021 celo več kot pred epidemijo. Zaskrbljujoč je bil ponovni upad napotitev na prvi onkološki pregled v četrtem valu oziroma v zadnji tretjini leta 2021, vendar smo v prvi polovici leta 2022 lahko opazovali občuten porast tovrstnih napotitev.

Število napotitev na kontrolne onkološke preglede je bilo izrazito zmanjšano v prvem valu epidemije; v drugi polovici leta 2020 je bilo sicer nekaj odloženih pregledov nadoknadenih. Število kontrolnih pregledov v letu 2021 je bilo značilno manjše kot v obdobju pred epidemijo (okoli 14 %), v letu 2022 pa je število napotitev na kontrolne preglede še upadlo (za okoli 28 % glede na leto 2021). Razloga za upad napotitev na onkološke kontrolne obravnave ne poznamo, lahko pa je povezan s spremenjenim načinom dela, saj so mnogi izvajalci v času epidemije covid-19 v svoje delo uvedli več telemedicinskih storitev, ki pridejo v poštev v večji meri pri kontrolnih pregledih in spremljanju onkoloških bolnikov.

 

 

Izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., strokovna direktorica OI: »Podatki registra raka o vplivu covid-19 na raka v Sloveniji v zadnjih treh letih nas skrbijo, zato ponovno pozivamo prebivalce, da upoštevajo priporočila za zdrav življenjski slog, se odzovejo na vabila v presejalne programe ZORA, DORA, Svit, ob sumljivih simptomih in znakih raka pa naj se takoj obrnejo na osebnega zdravnika.» Bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje. Če bolniki pridejo do zdravnika v napredovalih stadijih bolezni in se zdravljenje raka prične z zamudo, lahko namreč pričakujemo slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in slabše preživetje, kar onkologe tudi najbolj skrbi.

Slovenija se lahko pohvali s sprotnim spremljanjem vpliva epidemije covid-19 na breme raka v državi

Rak je v sodobnem času eden najpomembnejših zdravstvenih problemov naše družbe. Podatki nacionalnega registra raka kažejo, da letno za rakom na novo zboli več kot 16.000 Slovenk in Slovencev, več kot 6.500 jih zaradi raka umre. Danes živi med nami več kot 120.000 oseb z diagnozo rak. Podatki o novih primerih raka (incidenci), preživetju in prevalenci (številu oseb, ki so imeli kadar koli v življenju postavljeno diagnozo rak), ki jih zbirajo v Registru raka, so osnova za ocenjevanje bremena rakavih bolezni v državi. Konec leta 2020 je Register raka vzpostavil platformo onKOvid (http://www.slora.si/onkovid), ki omogoča ažurno spremljanje razmer in opazovanje morebitnih odklonov, s čimer imajo odločevalci možnost za spremembe ukrepov, ter mednarodno primerjavo.

Deli naprej