Vse oblike azbesta so v Evropski uniji prepovedane od leta 2005, a je kljub temu azbest še vedno (vse)prisoten v mnogih izdelkih, predvsem materialih, uporabljenih v starejših stavbah, in predstavlja velik javnozdravstveni problem oziroma tveganje. Azbestna vlakna, ki se sproščajo, kadar se izdelke iz azbesta predeluje in odstranjuje, se prenašajo po zraku. Pri dolgotrajnem izpostavljenosti povzročijo lahko različne zdravstvene težave, predvsem na dihalih, kjer lahko pride do razvoja malignega mezotelioma (raka prsne in trebušne mrene) ali pljučnega raka, s povprečnim 30-letnim zamikom med izpostavljenostjo in prvimi znaki bolezni. Povezujejo jih tudi z rakom žrela, grla, želodca, danke in jajčnikov. V EU je kar 78 % rakavih bolezni, ki jih priznavamo kot poklicne bolezni, povezanih z azbestom. Evropska komisija je tako v okviru Evropskega načrta boja proti raku predlagala revizijo direktive o izpostavljenosti azbestu pri delu.
Pospešitev ukrepov za dosego EU brez azbesta
Azbestni materiali predstavljajo grožnjo javnemu zdravju, zlasti, kadar se poškodujejo, zaradi česar se azbestna vlakna sproščajo in jih ljudje vdihujejo. Izpostavljeni so predvsem ljudje na delovnih mestih, kjer pride do izpostavljenosti azbestu. Samo v letu 2019 je zaradi pretekle izpostavljenosti azbestu pri delu umrlo več kot 70.000 ljudi v EU. Evropska komisija je tako pripravila predlog revizije direktive, ki ureja varno delo z azbestom, z namenom zagotovitve zmanjšanja izpostavljenosti delavcev azbestu in tveganj za nastanek raka. Ta vključuje znižanje mejne vrednosti za izpostavljenost azbestu pri delu na 10-krat nižjo od sedanje vrednosti (z 0,1 vlakna na kubični centimeter (f/cm³) na 0,01 f/cm³). Predlagani ukrepi so del preventivnega stebra evropskega načrta za boj proti raku in bodo prispevali k ciljem evropskega zelenega dogovora, akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje in evropskega stebra socialnih pravic. O predlogu bodo sedaj razpravljale države članice na delovni skupini v Svetu EU in Evropski parlament. Komisija je ob tem pozvala k hitremu sprejemu revidirane direktive. Ko bo sprememba direktive sprejeta, bodo imele države članice na voljo dve leti, da jo prenesejo v nacionalno zakonodajo.
DPOR v osveščanje za zmanjšanje izpostavljenosti prebivalcev azbestu
V Sloveniji so azbestni materiali prepovedani že več kot 20 let, a se kljub temu še vedno nahajajo v našem delovnem in bivalnem prostoru, zlasti v gradbenih in izolacijskih materialih v starejših stavbah. Obravnava zdravstvenih tveganj zaradi izpostavljenosti azbestu je bistvena za varovanje zdravja ljudi in okolja, obenem pa zagotavlja dostojne življenjske in delovne pogoje. Na tem področju so bile v Sloveniji v preteklosti že številne aktivnosti, vendar ostaja še mnogo izzivov, preden bo Slovenija brez azbesta oz. posledic njegove izpostavljenosti.
Poleg sistemskih sprememb, katerim bomo zavezani s sprejetjem nove evropske direktive, smo si tudi v Državnem programu obvladovanja raka zadali cilje in ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti prebivalcev azbestu ter s tem zmanjšanjem tveganja za nastanek malignega mezotelioma (in ostalih rakov, povezanih z izpostavljenostjo azbestu):
- Prepoznati najpogostejše oblike raka v Sloveniji, ki so posledica zunanjega, notranjega in delovnega okolja
- Ozaveščanje splošne javnosti o nevarnosti azbesta in boleznih, ki jih povzroča
- Informiranje splošne javnosti o pravilnem ravnanju za varovanje pred škodljivimi učinki azbestnih vlaken v primeru odstranjevanja azbestnih odpadkov in pri delu z azbestnim materialom.