V Sloveniji vsako leto za rakom zboli več kot 15 tisoč ljudi, več kot 107 tisoč pa jih je v svojem življenju dobilo diagnozo rak. Onkologija doživlja nagel razvoj, ki gre vse bolj v smeri genomske diagnostike in personaliziranega zdravljenja. Za naše bolnike je v tem hipu zelo dobro poskrbljeno, ko govorimo o dostopnosti do zdravil, saj imajo na voljo prav vsa zdravila in oblike zdravljenja, ki so na voljo kjer koli v svetu. Obravnava raka je na zelo visokem nivoju, največ prostora za izboljšave pa je na področju hitrejše diagnostike, celostne rehabilitacije in paliativne oskrbe. To je le nekaj temeljnih zaključkov okrogle mize z naslovom Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?, ki jo je 12. februarja organiziralo Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko Net in nanjo povabilo strokovnjake z različnih področij obvladovanja raka v Sloveniji.
V bodoče lahko pričakujemo, da bo zaradi staranja prebivalstva število obolelih še naraščalo. Zaradi učinkovitih državnih presejalnih programov in dostopnosti do najsodobnejšega onkološkega zdravljenja postaja rak v Sloveniji v mnogih primerih dobro obvladana kronična bolezen, kljub temu pa je petletno preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji še vedno nekoliko slabše od evropskega povprečja, ali, kot je pojasnila izr. prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana: »Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se praktično pri vseh vrstah raka s časom povečuje; v zadnjih tridesetih letih se je podvojilo. Opažamo tudi manjšanje razlik med ženskami in moškimi, ki so v preteklosti imeli bistveno slabše preživetje. Mednarodne primerjave preživetij onkoloških bolnikov so na voljo v raziskavi Concord. Primerjave so narejene le po posameznih najpogostejših vrstah raka. Slovenija se pri večini lokacij uvršča nekoliko pod evropsko povprečje.«
Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Ministrstva za zdravje, je spomnila na pomen preventivne in sekundarne preventive ter celostne rehabilitacije pri obvladovanju raka, izpostavila uspešnost državnih presejalnih programov ter zaveze iz Državnega programa za obvladovanja raka in med drugim izrazila tudi potrebo po vzpostavitvi mreže bolnišnic za zdravljenje pogostih rakov: »Da tam s kliničnimi registri spremljamo kakovost izvajanja onkološke oskrbe. To so sprejele številne države in tudi naši podatki kažejo, da je tam, kjer je rak od prvega koraka zdravljen na strokoven in multidisciplinaren način, tudi preživetje bolnikov mnogo boljše kot tam, kjer se zatakne in se potem konča ali v UKC Ljubljana ali na Onkološkem inštitutu. Glede na večanje incidence raka pa je potrebno tudi načrtovanje kadrov v onkologiji.«
Problematiko kadra je izpostavil tudi v.d. strokovnega direktorja Onkološkega inštituta Ljubljana izr. prof. dr. Viljem Kovač, dr. med., in še dodal, da so na Onkološkem inštitutu tudi zaradi tega ter prostorske stiske v nekaterih dejavnosti manj intenzivni, kot bi želeli biti. Ena večjih ovir za doseganje še boljših rezultatov zdravljenja je zgodnja diagnostika, saj je zaradi predolgih čakalnih dob na vseh ravneh zdravstvenega varstva v Sloveniji močno otežena. Kot je povedala strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, je največje ozko grlo na področju rakov prebavil ter ginekoloških in uroloških rakov, saj so za slikovno diagnostiko, predvsem CT, čakalna vrsta enostavno predolga. V tem trenutku imajo v UKC LJ več kot 300 različnih čakalnih vrst, težava pa se vse bolj poglablja predvsem zaradi vse večjega števila nujnih in tudi nenujnih primerov, ki jih sprejemajo iz vse Slovenije. Naraščajoče število bolnikov z rakom je vsekakor velik izziv za celotno družbo. Če želimo tudi v prihodnje ohranjati tako nivo obravnave, kot ga imamo zdaj, in ponuditi vse novosti, ki z veliko naglico prihajajo v diagnostiko in zdravljenje, bomo morali zagotovo sprejeti več različnih ukrepov, saj je finančno breme že na meji vzdržnosti sistema. ZZZS vedno več vlaga v to področje. Zagotavlja presejalne programe, uvaja nova učinkovitejša zdravila ter najsodobnejše diagnostične postopke. Lani so uvedli najnovejše diagnostične pristope v hematologiji, letos poleti pa bodo uvedli tudi financiranje novih genskih testov v molekularni genetski diagnostiki v onkologiji. Po oceni ZZZS je ključno, da v bodoče na tem področju vzpostavimo nove učinkovite presejalne programe tudi za nekatere druge vrste raka, ter da zagotovimo zadostne zmogljivosti (kadri, prostor, zgradbe) in ustrezno organizacijo zdravstvene službe tudi z uvajanjem regijskih centrov za najpogostejše vrste raka. Za vse to pa bomo morali kot družba nameniti tudi več denarja za zdravstvo, morda tudi iz naslova trošarin na tobak in alkohol, ki nam povzročata precej škode, je povedal generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj.
V Sloveniji je dostop do zdravil in novih tehnologij v onkologiji v splošnem dober, izboljšave pa so možne v krajšem času razvrstitve nove terapije v Sloveniji po odobritvi evropske agencije za zdravila EMA. Povprečni čas za razvrstitev vseh novih zdravil v Sloveniji je po zadnjih podatkih namreč 417 dni, v onkologiji 496 dni, je povedala mag. Barbara Stegel, generalna sekretarka Mednarodnega foruma inovativnih farmacevtskih družb.
Vsa dosedanja prizadevanja različnih deležnikov pri obravnavi raka v Sloveniji je prepoznala tudi Kristina Modic, predsednica združenja Onko Net, in ob tem izrazila pričakovanje, da jo bo zdravstveni sistem zagotavljal in razvijal tudi v prihodnje. Izpostavila pa je področja, ki jih je treba izboljšati, nadgraditi in tudi na tem področju ujeti najrazvitejše države Evrope, zlasti zgodnje odkrivanje bolezni, pravočasno diagnostiko in čimprejšnji začetek zdravljenja, pravočasen dostop do najnovejših metod zdravljenja, ki prihajajo, pravico bolnikov z rakom, da se zdravijo v varnih prostorih, celostno rehabilitacijo, paliativno oskrbo in pravico bolnikov do enakovredno kakovostne obravnave ne glede na kraj bivanja, k čemur bi zagotovo pomembno doprinesla tudi vzpostavitev kliničnih registrov in dostop do kliničnih raziskav. Izpostavila je tudi problematiko neustreznih prostorov, v katerih se zdravijo nekateri onkološki bolniki, denimo gastroenterološko kliniko v Ljubljani in hematološke ambulante in dnevne bolnišnice na Polikliniki v Ljubljani, kar je pritrdil tudi prof. dr. Samo Zver, dr. med. , predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, ki je obenem tudi predstavil prizadevanja za vzpostavitev zdravljenja z novo celično terapijo CAR-T, ki je za določene skupine bolnikov, pri katerih druge terapije niso bile uspešne, že dostopna v tujini, naši strokovnjaki pa si želijo, da bo vsem slovenskim bolnikom, ki jo potrebujejo, čim prej na voljo tudi v Ljubljani.