Teden boja proti raku (5. – 9. marec 2018)

Prvi polni teden v marcu vsako leto obeležujemo Teden boja proti raku. Letošnji je potekal pod geslom “Naj priporočila proti raku ne izzvenijo v prazno”. Najpogostejši raki so namreč povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač.

Rak postaja v Sloveniji in v svetu vse večji javnozdravstveni problem, saj je njegova pogostnost vse večja. V letu 2017 je na novo zbolelo okrog 15.000 ljudi, približno polovica izmed novih primerov je umrla. V prihodnje lahko predvsem zaradi starajoče se populacije pričakujemo, da bo število novo zbolelih še naraščalo. Najpogostejše vrste rakov v Sloveniji so: rak kože (brez melanoma), prostate, pljuč, dojk ter rak debelega črevesa in danke (RDČD), ki je, gledano med moškimi in ženskami skupaj, že dosegel visoko drugo mesto po številu novih primerov. Našteti raki so leta 2014 predstavljali kar 57 % vseh rakov. Vsi so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač.

Tudi sicer bi z upoštevanjem dvanajstih priporočil proti raku, ki so zbrana v evropskem kodeksu proti raku, lahko preprečili kar tretjino vseh rakov! To je zelo veliko in še zlasti pomembno v luči dejstva, da se naše prebivalstvo stara, zato ni pričakovati, da bo število novih bolnikov upadalo, poudarja prof. dr. Maja Primic Žakelj, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku in dodaja, da bosta od rojenih leta 2014 do svojega 75. leta starosti zbolela vsak drugi moški in vsaka tretja ženska.

Dobra novica je, da je Slovenija ena tistih držav, ki ima še vedno dostop do vseh trenutno registriranih zdravil v svetu, kar našim bolnikom omogoča najsodobnejše zdravljenje. Tudi to je razlog, da se petletno preživetje bolnikov z rakom postopoma zvišuje za večino rakov. Petletno preživetje bolnikov s katero koli vrsto raka, ki so zboleli v obdobju 2010 – 2014, je bilo 55 % za moške in 59 % za ženske.

Stanje na področju obravnave raka želi izboljšati tudi Državni program obvladovanja raka (DPOR). Prof. dr. Branko Zakotnik, nacionalni koordinator DPOR, je ob tem povedal: » iz izkušenj vemo, da še tako skrbno in strokovno zapisan dokument ne velja kaj dosti, če ga ne uresničimo. Na prvem mestu sta vsekakor primarna in sekundarna preventiva, če želimo uspešno poskrbeti za celostno oskrbo bolnikov z rakom. V DPOR 2017-2021 so jasno zapisani tudi cilji in ukrepi s področja diagnostike, zdravljenja, celostne rehabilitacije in paliativne oskrbe ter nadzora kakovosti teh aktivnosti. Ravno nadzor kakovosti je ključnega pomena za izboljševanje stanja z učinkovitimi ciljanimi ukrepi. Tega ni mogoče izvajati brez sodobne podpore z informacijsko tehnologijo, seveda ob strogem upoštevanju vseh vidikov varovanja osebnih podatkov. Vlak smo zamudili pred 10 leti. Če to pomeni, da bomo nadaljevali peš, menim, da bo DPOR 2017-2021 obvisel v zraku. Tega si enostavno ne moremo privoščiti. Ravno zato smo po sprejetju DPOR 2017-2021 najprej pričeli z aktivnostmi povezanimi z informacijsko tehnologijo. Izziv v našem prostoru je izjemen. Menim, da brez politične podpore, podpore nevladnih organizacij in javnosti tega ne bomo zmogli. Da je kljub oviram to možno, lahko vidimo na primeru naših presejalnih programov, ki so vzor v evropskem prostoru in že kažejo izjemne rezultate.”

 

Deli naprej