Rak je skupno ime za več kot sto različnih bolezni, ki jim je skupna nenormalna in nenadzirana rast celic. Rak ali tumor lahko vznikne v katerem koli organu in se po krvi ali limfnem sistemu širi po telesu. Rake poimenujemo po delih telesa, v katerih zrastejo (denimo pljučni rak, rak dojk, rak debelega črevesa in danke ...). Tudi če se razširijo v drug organ, jih imenujemo po izvornem raku.
Tumorje delimo na benigne ali nenevarne in na maligne, torej take, ki se lahko razširijo oziroma zasevajo (metastazirajo) v oddaljene organe. Vrsto tumorja določi zdravnik z mikroskopsko preiskavo delčka tumorskega tkiva.
Kako pogost je rak?
V Sloveniji vsako leto na novo zboli okoli 14 tisoč ljudi, po ocenah stroke pa pri nas z rakom živi blizu sto tisoč ljudi. Število ves čas narašča, kar je delno posledica staranja prebivalstva, delno dejavnikov iz okolja in delno vse boljših diagnostičnih metod in odkrivanja novih bolnikov ter vse učinkovitejšega zdravljenja.
Znaki in simptomi se med posameznimi raki razlikujejo, pozorni pa moramo biti zlasti na nenadno dlje časa trajajoče slabo počutje, utrujenost, povišano telesno temperaturo, nenamerno izgubo telesne teže, slabost, bruhanje, spremenjeno prebavo, kri v blatu, kri v urinu, bulice v dojki, otečene bezgavke, bolečine, hud glavobol, trdovraten kašelj in/ali hripavost, krvav izpljunek, ranice, ki se ne zacelijo, sumljiva kožna znamenja, ki so se spremenila ali nastala na novo. Če imate katerega od naštetih simptomov in težave trajajo dlje časa, pojdite k zdravniku, ki vas bo poslal na potrebne preiskave.
Za rakom lahko zboli vsak človek v kateri koli starosti, vendar možnost zanj narašča s starostjo. Med glavne dejavnike tveganja sodijo starost, dednost, nezdrav življenjski slog, sevanje in izpostavljenost kemičnim snovem.
Evropski kodeks proti raku
Strokovnjaki Evropske komisije v programu Evropa proti raku so oblikovali Evropski kodeks proti raku. Evropski kodeks sestavlja dvanajst nasvetov, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju zbolevnosti in umrljivosti za rakom.